Trajnostne izboljšave na področju oskrbe demence

Podporne tehnologije v času pandemije COVID-19

Dve vrsti podpornih tehnologij sta bili uporabljeni predvsem kot odziv na predpise o socialnem distanciranju v zvezi s COVID-19: glasovni pomočniki za ljudi z demenco, ki živijo doma, in socialni roboti za osebe z demenco, ki živijo v ustanovah.

Glasovni pomočniki

Tovrstne naprave lahko podpirajo neodvisno življenje tako, da ljudi opomnijo na obrok hrane, umivanje, pravočasno jemanje zdravil ali pa se dogovorijo za sestanek. Prav tako lahko zagotovijo prilagodljiva navodila za rutinska opravila, predloge za kakovosten način življenja, zagotovijo dokončanje pomembnih nalog, ter tako strukturirajo dan. Glasovni pomočniki lahko olajšajo komunikacijo in izboljšajo socialne stike, na primer s telefonskimi klici družinskih članov ali z neposredno povezavo z drugo (oddaljeno) napravo. V smislu zagotavljanja zabave lahko glasovni pomočniki predvajajo glasbo po prilagojenih seznamih predvajanja, berejo zvočne knjige, pripovedujejo šale, prikazujejo informacije o raziskavah ali zagotavljajo dnevno vremensko napoved.


Socialni roboti

Glede na njihovo sposobnost interakcije in komunikacije z ljudmi lahko te naprave zagotavljajo druženje, kognitivno in socialno stimulacijo ter pomoč pri vsakodnevnem življenju. Socialni roboti izboljšujejo vključenost in aktivnost ter zmanjšujejo obremenitev skrbnikov. Kognitivna stimulacija s pomočjo socialnih robotov je lahko v obliki prikazovanja osebnih slik iz preteklosti, predvajanja osebno prilagojene glasbe, obveščanja o dnevnih novicah, spominjanja na pomembne datume in dejavnosti, igranja iger, vključno s šahom, predlogov gibalnih vaj idr. Roboti v obliki hišnih živali so posebna vrsta družabnih robotov, ki imajo videz, občutek in obnašanje kot živali spremljevalke. Spremembe in izboljšave v načinu komuniciranja.

Spremembe in izboljšave na področju komunikacije

Virtualne podporne skupine in sklop kratkih izobraževalnih videoposnetkov so bili načini za premagovanje zahtevanega fizičnega distanciranja. Ti alternativni načini komuniciranja lahko tudi v prihodnje dopolnjujejo oz. razširijo način podpore pacientom in njihovim skrbnikom.

Reference

  • Bartneck, C. & Forlizzi, J. A design-centred framework for social human-robot interaction. in RO-MAN 2004. 13th IEEE International Workshop on Robot and Human Interactive Communication (IEEE Catalog No.04TH8759) 591–594 (2004).
  • Zubatiy, T., Vickers, K. L., Mathur, N. & Mynatt, E. D. Empowering dyads of older adults with mild cognitive impairment and their sare partners using conversational agents. in Proceedings of the 2021 CHI Conference on Human Factors in Computing Systems 1–15 (ACM, 2021).
  • Casey, D. et al. The perceptions of people with dementia and key stakeholders regarding the use and impact of the social robot MARIO. Int J Environ Res Public Health 17, E8621 (2020).
  • Eachus, P. Pets, people and robots: The role of companion animals and robopets in the promotion of health and well-being. Int J Health Promot Educ 39, 7–13 (2001).
  • Koh, W. Q., Ang, F. X. H. & Casey, D. Impacts of low-cost robotic pets for older adults and people with dementia: Scoping review. JMIR Rehabil Assist Techno. 8, e25340 (2021).
  • Pike, J., Picking, R. & Cunningham, S. Robot companion cats for people at home with dementia: A qualitative case study on companotics. Dementia 20, 1300–1318 (2021).