Nefarmakološki posegi

Sedanje farmakološko zdravljenje le malo prispeva h kakovosti življenja ljudi z demenco. Dopolniti jih je treba z nefarmakološkimi ukrepi, ki lahko izboljšajo ali ohranijo kakovost življenja:

  •     krepitvijo ali stabilizacijo funkcionalnih sposobnosti
  •     kompenzacijo težav
  •     zmanjšujejo ovire
  •     izboljšanjem komunikacije
  •     zmanjšanje vedenjskih težav
  •     zagotavljanje varnega in podpornega okolja
  •     zagotavljanje fizičnega, psihološkega in duhovnega dobrega počutja.

Pomembno je poudariti, da so simptomi demence, zlasti spremenjeno vedenje (npr. apatija, vznemirjenost, razdražljivost, hiperaktivnost), pogosto posledica nezadovoljenih potreb, neustreznih stilov komuniciranja, osamljenosti in dolgočasja, torej vzrokov, ki jih je mogoče spremeniti.

Katere vrste nefarmakoloških ukrepov so na voljo?

Glede na njihove cilje in strategije lahko razlikujemo šest glavnih oblik nefarmakoloških intervencij.

Metode, usmerjene v kognicijo

Kognitivna stimulacija: sodelovanje v različnih aktivnostih in razpravah, običajno v obliki skupinskih srečanj, ki jih vodi usposobljen koordinator, in usmerjeno v splošno izboljšanje kognitivnega in socialnega funkcioniranja.

Kognitivni trening: vodene vaje na podlagi sklopa nalog, usmerjenih v posebne kognitivne funkcije, kot so spomin, hitrost obdelave informacij ali vizualno-prostorska zmožnost. Kognitivni trening lahko vključuje učenje strategij pomnjenja (mnemotehnika)  in lahko se uporabi na individualnih ali skupinskih srečanjih.

Reminiscenca:  priklic dogodkov iz življenja osebe; tipično obsega tedenska skupinska srečanja, kjer se udeležence spodbuja, da govorijo o preteklih dogodkih, pogosto s pomočjo  pripomočkov, kot so fotografije, glasba ali predmeti iz gospodinjstva. »Knjige življenja« so zbirke pomembnih dogodkov posameznika, pripravljene na podlagi tradicionalnih ali elektronskih medijev.

Terapija govornih in jezikovnih motenj:  trening govornih in jezikovnih veščin za izboljšanje verbalne in neverbalne komunikacije.

Metode, usmerjene v funkcije

Kognitivna rehabilitacija:  individualiziran pristop, kjer se prepoznajo cilji, pomembni osebi; terapevt sodeluje z osebo in njeno družino pri razvoju strategij za doseg teh ciljev, pri čemer sta razvoj in izvedba kompenzacijskih strategij ključna lastnost.

Delovna terapija:  obravnava vsa glavna področja človekovega delovanja, vključno z osnovnimi in zapletenimi vsakodnevnimi aktivnostmi, izobrazbo, delom in hišnimi opravili, igro in prostim časom ter družbenim udejstvovanjem. Delovni terapevti pomagajo ljudem ostati aktivni in neodvisni v vsakodnevnih dejavnostih, dokler je to mogoče, vključno z vzdrževanjem doma, pripravo hrane, nakupovanjem, mobilnostjo v skupnosti, obvladovanjem financ in komunikacijo. Pri delovni terapiji se lahko uporabljajo naprave podporne tehnologije.

Podporna tehnologija: cilji so ohranjati zdravo in varno okolje, omogočiti samostojno življenje ljudem z demenco, zmanjšati stres in breme neformalnim negovalcem, ohraniti kognitivno zmožnost oseb z demenco, izboljšati njihovo kakovost življenja in prestaviti čas premestitve v ustanovo. Vrste tehnologij za osebe z demenco so varnostne naprave, pripomočki za spomin, socialna in interaktivna orodja, naprave za pomoč pri vsakodnevnih aktivnostih, terapevtske tehnologije, tehnologije za prostočasne dejavnosti in programi za usposabljanje strokovnjakov. Virtualna resničnost in obogatena resničnost sta pomembni področji v razvoju.

Sprememba okolja: demenci prijazna zasnova in adaptacije okolja lahko vključujejo osvetlitev, pohodne površine, stopnice, sedežno garnituro, seznanjenost s postavitvijo, ureditvijo predmetov, obvladovanje zvoka in namige, ki pomagajo pri orientaciji.

Metode, usmerjene v vedenje

Sprememba vedenja: sprememba okoliščin ali dogodkov, ki sprožijo določeno vedenje, okrepitev želenega vedenja, vzpostavitev vedenjskih rutin, tehnik sproščanja in učenje komunikacijskih veščin.

Kognitivno-vedenjska terapija: s to tehniko se zmanjšata depresija in tesnobnost ljudi z demenco. Bistvo ni spreminjanje disfunkcionalnih misli, temveč uvedba osebi pomembnih in prijetnih aktivnosti.

Metode, usmerjene v čustva

Glasbena terapija, plesna terapija, terapija z umetnostjo:  poslušanje ali igranje glasbe; ustvarjalne aktivnosti;

Validacija:  sočutje in priznanje subjektivnih mnenj oseb z demenco;

Aromaterapija, multisenzorična stimulacija:  uporaba eteričnih olj za sproščanje in boljši spanec; obravnava čutov prek osvetlitve, barv, dotikov, vonjav in zvokov.

Metode, usmerjene v telesno vadbo

Telesna vadba; glede na telesno zmožnost osebe z demenco; cilj je petkrat po 30-45 minut zmerne vadbe, ki obsega vaje za vzdržljivost, moč, gibljivost in ravnotežje.

Metode za pomoč negovalcem

Skupine za pomoč negovalcem: namenjene so izboljšanju sposobnosti negovalcev za shajanje z demenco. Običajno takšni programi ponujajo kombinacijo informacij o demenci in praktičnega reševanja problemov, zlasti kar zadeva spremenjeno vedenje, obvladovanje stresa ter pravne in finančne nasvete.

V kateri fazi demence bi bilo treba uporabiti nefarmakološke metode?

Različne vrste nefarmakoloških metod so lahko najustreznejše v določenih fazah demence. V fazi blage demence so najuporabnejše metode, usmerjene v kognicijo in aktivnosti. V fazi zmerne demence se uporabljajo metode, usmerjene v vedenje. V fazi hude demence pa so najpotrebnejše nefarmakološki metode tiste, ki so namenjene izboljšanju dobrega počutja osebe. Telesna aktivnost, podporne tehnologije in metode za pomoč negovalcem pa so bistvene v vseh fazah.

Učinkovitost nefarmakoloških metod

Metode, usmerjene v kognicijo

Kognitivna stimulacija

Več raziskav je pokazalo skladne dokaze o tem, da programi kognitivne stimulacije pomagajo osebam z blago do zmerno demenco bolj kot kakršna koli zdravila. Ta korist se je ohranila še do tri mesece po koncu zdravljenja. Osebe so poročale o izboljšani kakovosti življenja in dobrem počutju, osebje pa o boljši komunikaciji in družbeni interakciji. Kognitivna stimulacija ni povzročila izboljšanja na področju razpoloženja, opravljanja vsakdanjih dejavnosti, sprememb vedenja ali izidov za družinske negovalce. Računalniške oblike kognitivne stimulacije so se izkazale za enako učinkovite kot tradicionalne2.

Kognitivni trening

Pri osebah z blagim kognitivnim upadom je računalniški kognitivni trening povzročil majhne do zmerne učinke na splošno kognicijo, pozornost in spomin. Pri osebah z demenco so se pokazali le šibki učinki na skupno kognitivno zmožnost3. Pomanjkanje pomembnih vidnih koristi kognitivnega treninga je lahko posledica metodoloških vprašanj. Določenih prednosti se ne da zajeti z razpoložljivimi kazalniki4.

Reminiscentna terapija

Pri osebah z demenco je imela remeniscentna terapija majhen vpliv na kognitivne funkcije in zmeren vpliv na simptome, povezane z depresijo. Pri institucionaliziranih starostnikih z demenco je bilo izboljšanje simptomov depresije večje kot pri osebah z demenco, ki živijo v skupnosti5.

Terapija govornih in jezikovnih motenj

Osebam z jezikovnimi različicami frontotemporalne demence (primarna nefluentna afazija, semantična demenca) lahko jezikovna terapija pomaga prilagoditi jezikovne težave in sprejeti alternativne načine komunikacije6. Pri osebah s primarno nefluentno afazijo je 11 mesecev tedenske terapije govornih motenj pokazala relativna ohranitev zmožnosti poimenovanja7.

Metode, usmerjene v funkcije

Kognitivna rehabilitacija

Pri osebah z blago do zmerno demenco so se v osmih individualnih srečanjih kognitivne rehabilitacije, ki jih je vodil posebej usposobljen delovni terapevt na domu sodelujočih, pokazale pomembne izboljšave pri doseganju predhodno opredeljenih osebno pomembnih ciljev8.

Delovna terapija

Večina naključnih kontroliranih raziskav kaže, da ima delovna terapija pozitivne učinke na opravljanje vsakodnevnih aktivnosti in na kakovost življenja oseb z demenco ter na izboljšanje znanja negovalcev9,10. Pri oskrbi z nastanitvijo opravljanje pomembnih aktivnosti, ki so individualno prilagojene osebam z demenco, zmanjšuje spremenjeno vedenje11.

Podporna tehnologija

Glede ocene podpornih tehnologij je bilo opravljenih le malo raziskav, kjer so bili vključeni udeleženci z demenco, vzorci so bili običajno zelo majhni in naključna kontrolirana oblika skoraj nikoli ni bila uporabljena12. Večina teh raziskav je preverjala naprave, ki podpirajo aktivnosti vsakdanjega življenja, nadzor varnosti in zdravstveno oskrbo13. To so naprave za iskanje lokacije, avtomatski podajalci zdravil, avtomatska osvetlitev, poenostavljeni mobilni telefoni in televizijski daljinski upravljalci14. Obstajajo močni dokazi v korist uporabi nočnih naprav za nadzor (alarmi za izhod iz postelje, alarmni sistemi, sledilne naprave, avtomatske nočne luči, zapestnice s teleasistenco) za zmanjšanje pojavnosti padcev in izhodov od doma brez spremstva15. Bolj prefinjene naprave lahko zmedejo in razburijo osebe z oslabljeno kognicijo.

Sprememba okolja

Nekaj primerov: odstranjevanje nepotrebnih predmetov, poenostavitev okolja, označevanje predmetov, uporaba barvnega kontrasta in namenska postavitev predmetov zmanjšujejo pomoč, potrebno za opravljanje vsakodnevnih aktivnosti, in spodbujajo samostojnost. Zmanjšanje hrupa lahko zmanjša neželeno vedenje. Domačno vzdušje pri obrokih in enostavna postavitev, ki osebi omogoči, da si sama vzame hrano, povečuje vnos hrane in komunikacijo. S slikami kot modeli in barvnimi kozarčki se lahko pomaga pri ustni higieni. Puščice in znaki z besedo »stranišče« in slika so lahko učinkoviti pri usmerjanju oseb z demenco, da vstopijo in samostojno uporabijo stranišče.

Metode, usmerjene v vedenje

Obvladovanje vedenja

Z obvladovanjem vedenja se lahko zmanjšajo spremembe v vedenju16. Raziskava, opravljena v skupnosti, je pokazala, da obvladovanje vedenja izboljša spremembe v vedenju in okrepi zaupanje negovalcev v obvladovanje vedenja ter dobro počutje negovalcev in subjektivno obremenitev17. Strategije, ki so pozitivno ocenjene pri ljudeh z vedenjsko različico frontotemporalne demence, vključujejo poenostavitev družbenih situacij, zmanjšanje hrupa in dražljajev, ukinitev dostopa do problematičnih predmetov (npr. kreditnih kartic), spreminjanje izhodov med ljudi, ustrezne namige, vpeljavo starih hobijev in iger, delovno terapijo in glasbeno terapijo18.

Kognitivno-vedenjsko zdravljenje

Te psihološke obravnave dokazano zmanjšajo simptome depresije in tesnobnosti pri ljudeh z demenco.

Metode, usmerjene v čustva

Glasbena terapija

Pri osebah z demenco se je izkazalo, da glasbena terapija zmanjša depresijo, izboljša družbeno interakcijo, blaži spremembe v vedenju in ohranja zaznavno-motorične veščine. Glasbena terapija lahko zmanjša simptome depresije in ublaži tesnobnost in stres19.

Aromaterapija

Pri osebah z demenco se aromaterapija uporablja za zmanjšanje sprememb v vedenju, izboljšanje spanca in dvig motivacije. Rezultati kliničnih raziskav so neskladni20.

Validacija

Dokazi o validaciji so neskladni. Nekatere raziskave so pokazale zmanjšanje spremenjenega vedenja in simptomov depresije, ni pa bilo učinkov na kognitivno zmožnost ali vsakodnevne aktivnosti21.

Multisenzorična stimulacija

Multisenzorična stimulacija ima pozitivne učinke na spremenjeno vedenje in razpoloženje med in takoj po srečanjih. Dolgoročne koristi in posploševanje na druga okolja ter učinki na kognicijo in funkcionalno zmožnost so vprašljivi22.

Metode, usmerjene v telesno vadbo

Telesna vadba izboljšuje telesno pripravljenost sodelujočih in je povezana z manjšo obremenitvijo negovalcev zaradi spremenjenega vedenja23. Telesna aktivnost ima tudi pomemben vpliv na sposobnost oseb z demenco, da opravljajo vsakodnevne aktivnosti24,25.

Metode za pomoč negovalcem

Sodelovanje v skupinah za pomoč, ki jih vodijo strokovnjaki, izboljšuje razpoloženje negovalcev in zmanjšuje obremenitev26. Ti učinki trajajo do 3 mesece po koncu programa. Izobraževanje negovalcev o tehnikah spreminjanja vedenja lahko zmanjša spremenjeno vedenje oseb z demenco27. Dejavniki, ki so povezani z uspehom skupin za negovalce, vključujejo teoretično osnovo za ukrep, aktivno vlogo sodelujočih, prostor za posamezne težave in osredotočenost na obvladovanje spremenjenega vedenja28.

Dodatna literatura

  • Arntzen C, Holthe T, Jentoft R. Tracing the successful incorporation of assistive technology into everyday life for younger people with dementia and family carers. Dementia (London) 15: 646-662, 2014
  • Bahar-Fuchs A, Clare L, Woods B. Cognitive training and cognitive rehabilitation for mild to moderate Alzheimer's disease and vascular dementia (Review). Cochrane Database Syst Rev CD003260, 2013
  • Barton C, Ketelle R, Merrilees J, Miller B. Management of behavioral symptoms in frontotemporal and other dementias. Curr Neurol Neurosci Rep 16:14, 2016
  • Chien LY, Chu H, Guo JL et al. Caregiver support groups in patients with dementia: a meta analysis. Int J Geriatr Psychiatry 26: 1086-1098, 2011
  • Clare L, Linden DEJ, Woods RT et al. Goal-oriented cognitive rehabilitation for people with early-stage Alzheimer disease: A single-blind randomized controlled trial of clinical efficacy. Am J Geriatr Psychiatry 18: 928-39, 2010
  • Dickson K, Lafortune L, Kavanagh J, et al. Non-drug treatments for symptoms in dementia: an overview of systematic reviews of non-pharmacological interventions in the management of neuropsychiatric symptoms and challenging behaviours in patients with dementia. London: Policy Innovation Research Unit, 2012
  • Evans J, Brown M, Coughlan T, et al. A systematic review of dementia focused assistive technology. In: Kirosu M (editor) Human-Computer Interaction: Interaction Technologies. Cham: Springer 406-417, 2015
  • Farrajota L, Maruta C, Maroco J, et al. Speech therapy in primary progressive aphasia: a pilot study. Dement Geriatr Cogn Disord Extra 2: 321-331, 2012
  • Forbes D, Forbes SC, Blake CM, et al. Exercise programs for people with dementia. Cochrane Database Syst Rev CD006489, 2015
  • Forrester LT, Maayan N, Orrell M et al. Aromatherapy for dementia. Cochrane Database Syst Rev CD003150, 2014
  • García-Casal JA, Loizeau A, Csipke E, et al. Computer-based cognitive interventions for people living with dementia: a systematic literature review and meta-analysis. Aging Ment Health 21: 454-467, 2017
  • Gitlin LN, Winter L, Hodgson MPD, Hauck WW. A biobehavioral home-based intervention and the well-being of patients with dementia and their caregivers. The COPE randomized trial. JAMA 304: 983-99, 2010
  • Hill NTM, Mowszowski L, Naismith SL, et al. Computerised cognitive training in older adults with mild cognitive impairment or dementia: A systematic review and meta-analysis. Am J Psychiatry 174: 329-340, 2017
  • Huang HC, Chen YT, Chen PY et al. Reminiscence therapy improves cognitive functions and reduces depressive symptoms in elderly people with dementia: A meta-analysis of randomized controlled trials. J Am Med Dir Assoc 16: 1087-1094, 2015
  • Ienca M, Fabrice J, Elger B, et al. Intelligent assistive technology for Alzheimer's disease and other dementias: a systematic review. J Alzheimer's Dis 56: 1301 – 1340, 2017
  • Kortte KB, Rogalski EJ. Behavioural interventions for enhancing life participation in behavioural variant frontotemporal dementia and primary progressive aphasia. Int Rev Psychiatry 25: 237-245, 2013
  • Neal M, Briggs M. Validation therapy for dementia. Cochrane Database Syst Rev CD001394, 2003
  • Ojagbemi A, Owolabi M. Do occupational therapy interventions improve quality of life in persons with dementia? A meta-analysis with implications for future directions. Psychogeriatrics 17: 133-141, 2017
  • Parker D, Mills S, Abbey J. Effectiveness of interventions that assist caregivers to support people with dementia living in the community: a systematic review. Int J Evid Based Healthc 6: 137-172, 2008
  • Rao AK, Chou A, Bursley B, et al. Systematic review of the effects of exercise on activities of daily living in people with Alzheimer's disease. Am J Occup Ther 68:50-56, 2014
  • Sánchez A, Millán-Calenti JC, Lorenzo-López L, Maseda A. Multisensory stimulation for people with dementia: a review of the literature. Am J Alzheimer's Dis Other Demen 28: 7-2013
  • Smallfield S. Supporting adults with Alzheimer's disease and related major neurocognitive disorders and their caregivers: effective occupational therapy interventions. Am J Occup Ther 71: 7105170010p1-p4, 2017
  • Tay KW, Subramaniam P, Oei TP. Cognitive behavioural therapy can be effective in treating anxiety and depression in persons with dementia: a systematic review. Psychogeriatrics 19: 264-275, 2019
  • Travers C, Brooks D, Hines S, et al. Effectiveness of meaningful occupation interventions for people living with dementia in residential aged care: a systematic review. JBI Database System Rev Implement Rep 14: 163-225, 2016
  • Van-der-Steen JT, van-Soest-Poortvliet MC, van-der-Wouden JC, et al. Music-based therapeutic interventions for people with dementia. Cochrane Database Syst Rev CD003477, 2017
  • Voigt-Radloff S, Ruf G, Vogel A, et al. Occupational therapy for elderly. Evidence mapping of randomised controlled trials from 2004-2012. Z Gerontol Geriatr 48: 52-72, 2015
  • Woods B, Aguirre E, Spector AE, Orrell M. Cognitive stimulation to improve cognitive functioning in people with dementia (Review). Cochrane Database Syst Rev CD005562, 2012
  • Zeng Z, Deng YH, Shuai T, et al. Effect of physical activity training on dementia patients: a systematic review with a meta-analysis. Chin Nurs Res 3: 168-175, 2016