Multidisciplinaren načrt obravnave
Kaj je načrt oskrbe?
Načrt oskrbe je jasen, enostaven in natančen pisni načrt, ki . pojasnjuje, kakšno oskrbo oseba prejema. Vsebovati mora načrt ukrepov ob nepredvidljivih dogodkih v prihodnosti in dogovore za pregled. To je dogovor, ki pomaga terapevtom in bolnikom narediti pozitivno spremembo na poti k reševanju težav. Načrt oskrbe spodbuja strokovnjake, osebe z demenco in njihove negovalce k sodelovanju. Dogovorijo se o ciljih, prepoznajo potrebe po pomoči, razvijejo in izvedejo akcijske načrte ter nadzirajo napredek. Gre za neprekinjen proces in ne enkratni dogodek. Načrt oskrbe mora biti pripravljen individualno za osebo z demenco, vključeni pa morajo biti tudi stališča in potrebe negovalcev. Informacije morajo biti podane na način, da so dostopne in razumljive osebi z demenco. Načrt oskrbe mora biti prilagojen vsakemu bolniku posebej. V primeru uporabe farmakoloških sredstev mora zdravniki načrtovati obiske bolnika na vsake 3-4 mesece. Nadzorovanje mora obsegati oceno bolnikove kognicije, funkcij, vedenja, zdravstvenega stanja, sprememb na domu, storitve pomoči v skupnosti in tudi odločitve o institucionalni oskrbi.
Zakaj je načrtovanje oskrbe pomembno?
Demenca je kompleksno zdravstveno stanje, ki zahteva razdelano obvladovanje. Običajno so vključeni različni strokovnjaki (npr. splošni zdravniki, zdravniki specialisti, psihologi, medicinske sestre, socialni delavci, delovni terapevti, logopedi, farmacevti), njihovo delovanje pa mora biti načrtovano. Načrtovanje oskrbe je ključni element pri zagotavljanju visokokakovostne oskrbe za osebe z demenco in pomoči njihovim družinam ter negovalcem.
Kdaj je treba načrtovati oskrbo?
Oskrbo je treba načrtovati karseda hitro po postavljeni diagnozi. Oseba z demenco in njena družina ali negovalci morajo ustreznost načrta preveriti (vsaj) vsako leto in ga po potrebi prilagoditi glede na spremenjene potrebe in želje.
Kakšne so prednosti načrtovanja oskrbe?
Raziskave so pokazale, da načrtovanje oskrbe prinaša veliko prednosti – ne le osebi z demenco in njenim negovalcem, temveč tudi ekipi, ki izvaja oskrbo. Izboljša kakovost življenja osebe z demenco in njenih negovalcev, omili vedenjske spremembe, izboljša kakovost oskrbe in upoštevanje smernic zdravljenja, spodbuja uporabo nefarmakoloških metod, upočasni institucionalizacijo, poveča uporabo storitev v skupnosti in izboljša odkrivanje pridruženih bolezenskih stanj.
D | Pregled diagnoze | Preverjanje ali je postavljena diagnoza pravilna in ali jo oseba z demenco in njena družina/negovalci razumejo. |
E | Učinkovita pomoč za negovalce | Prepoznavanje in ocenjevanje primernih negovalcev in posredovanje vseh potrebnih informacij ter pravnih in finančnih nasvetov, omogočanje sodelovanje v raziskavah. |
M | Pregled zdravil | Načrt preverjanja, ali oseba jemlje kakšna druga zdravila ter omejevanje uporabe zdravil, ki negativno vplivajo na kognicijo; ukinitev jemanja nepotrebnih zdravil. |
E | Ocena tveganj | Preverjanje stanja negovalcev (stres); preverjanje sočasnih bolezenskih stanj in vedenjskih sprememb. |
N | Pregled novih simptomov | Ali so se pojavili kakšni novi simptomi? |
T | Zdravljenje in pomoč | Ocena farmakoloških in nefarmakoloških metod zdravljenja |
I | Individualnost | Zagotavljanje ohranjanja interesov, hobijev, družbenega funkcioniranja in ostalih aktivnosti osebe z demenco |
A | Vnaprejšnje načrtovanje oskrbe | Kaj se bo zgodilo, ko bodo sposobnosti upadle; zadeve, ki nastopijo ob koncu življenja. |
Dodatna literatura
- Karen MR, & Lopez RP. Transitions in dementia care: Theoretical support for nursing roles. Online J Isues Nurs 17: 4, 2012
- Ledgerd R, Hoe J, Hoare Z, Devine M, Toot S, Challis D, & Orrell M. Identifying the causes, prevention and management of crises in dementia. An online survey of stakeholders. Int J Geriatr Psychiatry 31: 638–647, 2016
- MacNeil Vroomen J, Bosmans JE, van Hout HPJ, de Rooij SE. Reviewing the definition of crisis in dementia care. BMC Geriatr 13, 10, 2013