Normalno staranje in demenca

Demenca ni del običajnega staranja

Veliko starostnikov toži o svoji kogniciji, zlasti spominu. Morda potrebujejo več časa, da se spomnijo stvari, hitreje jim upade koncentracija in lahko imajo težave pri opravljanju več stvari hkrati. Težko je natančno ločiti, ali so te spremembe normalne ali pa bi moralo osebo to skrbeti in bi morala obiskati zdravnika. 

Eden izmed razlogov, da demenca pogosto ni odkrita v zgodnji fazi, je, da splošna javnost in pogosto tudi strokovnjaki obravnavajo znake in simptome demence kot običajen del staranja in demence ne vidijo kot nekaj, kar bi bilo treba obravnavati npr. v zdravnikovi ordinaciji. Pomembno je vedeti, da demenca ni običajno stanje v starosti niti ni neko stanje duševne bolezni. Demenca je zdravstveno stanje, ki ima svoje vzroke in prepoznavne ter obvladljive simptome. 

Kriteriji za razlikovanje med običajnim staranjem in demenco

V večini primerov (tj. pri nevrodegenerativnih boleznih možganov) se demenca razvija postopoma in ni neke stroge ločnice med običajnim staranjem in začetnim stadijem demence. Vseeno pa obstajajo trije enostavni kriteriji za ločevanje med njima:

  1. Hitrost spreminjanja
  2. Trajanje motnje
  3. Vpliv motnje na vsakodnevne aktivnosti

1. Hitrost spreminjanja

Z leti upadejo določene kognitivne sposobnosti. To velja zlasti za kognitivne sposobnosti, kje je treba pridobivati in obdelovati nove informacije, tj. spomin, izvršilne funkcije, reševanje problemov in kognitivna hitrost. Te zmožnosti so včasih poimenovane »fluidna inteligenca«. Pri normalnem staranju je hitrost spreminjanja s časom zelo počasna in spremembe niso opazne v roku nekaj mesecev, včasih celo ne v roku nekaj let. Druge kognitivne zmožnosti, ki obsegajo znanje ali modrost (ki se včasih imenujejo »kristalna inteligenca«), s starostjo ostanejo razmeroma stabilne.

Potek upada tekoče inteligence pri normalnem staranju in demenci: črtni diagram prikazuje upad kognitivne zmogljivosti na primeru "fluidne" inteligence, ki v normalni starosti nastane zelo počasi (v desetletjih), pri demenci pa hitro (v letih).
Hitros kognitivnega upada pri obicajnem staranju in demenci

2. Trajanje motnje

Ker so pri nevrodegenerativnih boleznih možganov zmanjšane kognitivne sposobnosti in slabše izvajanje vsakodnevnih aktivnosti ter vedenjske spremembe posledica ireverzibilne škode in izgube živčnih celic in povezav med živčnimi celicami, simptomi ne minejo in se sčasoma poslabšajo, čeprav so mogoča nihanja med dnevi. Občasni padci pozornosti, spomina, orientacije ali iskanje besed običajno niso pokazatelji zgodnjega stadija demence.

3. Vpliv motnje na vsakodnevne aktivnosti

Po definiciji demenco označujejo zmanjšane kognitivne in/ali funkcionalne sposobnosti, ki so dovolj resne, da vplivajo na običajne vsakodnevne aktivnosti osebe. Blaga in občasna pozabljivost ali iskanje besed, ki ne vpliva na vsakodnevne aktivnosti posameznika, ni del demence, čeprav se lahko takšni manjši simptomi (»blag kognitivni upad«) z leti postopoma razvijejo v demenco. Pomembno je vedeti, da lahko visoko izobraženi posamezniki močno kompenzirajo kognitivni upad, s čimer njihovo vsakdanje življenje ostane nespremenjeno.

Razlikovanje med znaki običajnega staranja in demence

V spodnji tabeli so predstavljeni primeri možnih sprememb, nastalih zaradi običajnega staranja ali zaradi zgodnje demence, s čimer so prikazane majhne razlike med njima. Ne glede na to je pomembno vedeti, da se ljudje med seboj razlikujemo in da ne bo vsaka oseba z demenco izkazovala vseh teh sprememb.

 

Reference in dodatna literatura